New Page 3 Home page

  Dojransko Ezero 

Dojranskoto Ezero se nao|a na Balkanskiot Poluostrov, Jugoisto~na Evropa (410 23' N 220 45' E), na 75 km severno od Solun i 140 km ju`no od Skopje. Toa e ostatok od nekoga{noto mnogu pogolemo Peonsko Ezero, koe zafa}alo povr{ina od 130000 ha a se formiralo so silni tektonski pomestuvawa vo preglacijalniot geolo{ki period. Denes  ezeroto zafa}a povr{ina od 39.9 km2

Ovoj voden biotop, so mnogubrojnite razli~ni vidovi rastenija i bogatstvoto od `ivotinski vidovi, kombinirani so dene{nite karakteristiki na samoto podra~je, pretstavuva zna~aen ezerski predel.

Vo bliskata naselba, koja isto taka se narekuva Dojrani, napu{tenite vagoni od starata `elezni~ka stanica pokraj ezerskiot breg, gi potsetuvaat posetitelite na minatite vremiwa, dodeka grobi{tata na Britanskata vojska locirani na ridot pozadi seloto, gi budat se}avawata na Prvata Svetska Vojna. 

Zemjodelskite aktivnosti na ova podra~je jasno mo`e da se vidat preku prostranite poliwa poseani so `itni kulturi, kako i preku brdskite pasi{ta so `bunovi, {ikari i {ibjaci kade `ivotnite se vodat na pasewe. Starite kaj~iwa sega se ostaveni pokraj bregot, potsetuvaj}i ne na poznatiot izgled na ribarite, iako e denes retko da se vidi ribar vo ezeroto: opa|aweto na ribniot fond zna~i deka ezeroto pove}e ne mo`e da go ishranuva lokalnoto naselenie.  

Ezeroto e prili~no plitko, so dlabo~ina od 3-4 m. za razlika od nekoga{nata dlabo~ina od 10 m. koja ezeroto ja imalo nekolku decenii porano.
Pove}e
 

  Klima i geologija

Klimata na Dojranskoto Ezero ima silno mediteransko vlijanie, so topli i suvi leta i studeni i vla`ni zimi. Dojranskoto Ezero e locirano na granicata me|u dva tektonski bloka. Postariot od niv, koj e lociran na severo-isto~nata strana od ezeroto, e sostaven od metamorfni karpi i graniti od masivot na koj pripa|a planinata Belasica. Drugiot blok e Vardarskata zona, koja se nao|a na jugozapadnata strana. Granicata me|u dvata bloka pominuva niz isto~niot i severoisto~niot del na Dojranskoto Ezero. Dojranskiot region le`i vo posebno aktivno seizmi~ko podra~je.
Pove}e

  Vegetacija

Vegetacijata e osnova za razvoj na celokupniot `ivot vo ezeroto, bidej}i taa obezbeduva `iveli{te, zasolni{te i hrana na golem broj organizmi, dodeka korewata na rastenijata pomagaat vo zacvrstuvaweto i stabiliziraweto na po~vata. Site vidovi, od vodnata le}a (Lemna) do starite platani, u~estvuvaat vo balansiraniot opstanok na kompleksniot i neprocenliv ekosistem.

Samoto ezero e stani{te na rastitelni vidovi koi se adaptirani na uslovi na postojano potopuvawe vo vodata, kako {to se submerznite rastenija Myriophillum spicatum i Potamogeton perfoliatus. Pridru`eni so gustite sostoini od trska i rogoz vo poplitkite vodi, tie ja so~inuvaat vodnata vegetacija na ovoj voden bitop. Blisku do ezerskiot breg, kade zemji{teto samo povremeno se potopuva, ima gusti formacii od rogoz. Okolu celiot ezerski breg ima prostrani peso~ni dini, koi so~inuvaat ezerski pejsa` nevobi~aen za Grcija. Nivnata vegetacija e kombinirana so trskata koja raste vo ezeroto i so drvjata pokraj ezeroto. Belite vrbi, spomnuvani od Teofrast (gr~ki pisatel, u~enik na Platon i Aristotel) i belite topoli, simboli na zemskite kultovi vo starite vremiwa, rastat na svetla i vla`na po~va vo blizina na bregot, formiraj}i posebna ezerska krajbre`na {uma.  Polze~kite rastenija koi rastat pome|u i okolu steblata i davaat na {umata tropski izgled, dodeka masivnite platani rasfrleni ovde i onde, mu davaat druga posebna odlika na podra~jeto. 

Od gr~kata strana na ezeroto, 4 km severno od seloto Doirani, a vo blizina na naselbata Mouries, se nao|aat "Murija {umite" koi se locirani malku podaleku od bregot na ezeroto, opkru`eni so poliwa i zafa}aat povr{ina od 59 ha. Vakvite {umi retko denes se sre}avaat i pretstavuvaat ostatok od nekoga{nite mnogu pogolemi aluvijalni {umi i vo isto vreme se zna~ajno odmarali{te na patot na migratornite ptici. Tie se proglaseni za "Za{titen spomenik na prirodata". Mnogu pove}e poznati kako "Iljada drvja", tie se vklu~eni zaedno so mal del od ezeroto, vo podra~ja predlo`eni za vklu~uvawe vo mre`ata "Natura 2000".  

Dabot, posveten na Zevs vo prastarite vremiwa, evlata poznata od vremeto na Homer i jasenot, opstojuvaat zaedno vo gusti sostoini koi obezbeduvaat idealno stani{te za ishrana, gnezdewe i reprodukcija na mnogu vidovi od divata fauna. Starite platani, rasfrleni ovde onde niz {umata i davaat osobena prirodna ubavina, pravej}i ja na toj na~in omilena destinacija za posetitelite na ovoj region. 
Pove}e

  Fauna

Dojranskoto Ezero e `iveali{te za mnogu vidovi od divata priroda. Gr~kiot del od ezeroto e vklu~en vo listata na "Specijalno za{titeni podra~ja", dodeka od pticite koi go koristat podra~jeto za gnezdewe, kako i za mesto za odmor za vreme na migracijata, za prezimuvawe ili ishrana, golem broj okolu 36 vidovi se proglaseni za retki i zagrozeni so istrebuvawe na nivo na Evropa. Zna~eweto na podra~jeto e u{te pogolemo poradi prisustvoto na maliot kormoran i dalmatinskiot pelikan, vidovi koi se zagrozeni od is~eznuvawe na globalno nivo. 

Ezeroto e doma}in na nekolku vidovi barski ptici, so dolgi noze i klun, koi se pliskaat vo plitkite vodi bidej}i lovat insekti, vodozemci, rak~iwa i ribi, kako {to e malata bela ~apja i drugite vidovi ~apji kako grivestata ~apja, golemata bela ~apja i sivata ~apja. Qubitelite na ptici }e bidat isto taka voshiteni od sjajot na bleskaviot ibis, blatnata bekasina i krivoklunata sabjarka "damata na mo~uri{tata", koja e edna od najatraktivnite barski ptici. 

Dalmatinskiot ili kadroglaviot pelikan, koj e edna od najgolemite ptici na zemjata, so dol`ina na teloto do 1.80 m i pre~nik na ra{ireni krilja do  3 metri, lovi ribi vo Dojranskoto Ezero. Maliot kormoran, {atkata svirka~, sivata {atka, yvonarkata, {atkata lastovi~arka, {atkata pup~arka, kafenoglavata potopnica i nurka~ite, site igraat zna~ajna uloga vo kreiraweto na ovoj bogat ekosistem. Za vreme na sezonata na parewe, golemiot nurka~, urnebesno se izdiga i spu{ta na vodata, pretstavuvaj}i go svojot ritual za parewe. Kormoranite plivaat vo ezeroto, gnezdat na bliskite drvja i letaat vo vozduhot pravej}i spektakularni figuri, dodeka crvenoklunite ili nemi lebedi, gi nurkaat glavite vo vodata, baraj}i vodni rastenija, ili "pasat" od movestata vegetacija na bregot.

Grablivite ptici kako {to se blatnata eja, polskata eja, jastrebot koko{kar, jastrebot vrap~ar, sokolot lastovi~ar i jastrebot gluv~ar, so svoite silni noze i jakite kukasti klunovi, se isto taka ~esti posetiteli na ezeroto vo potraga po plen.

Od ribite koi porano go naseluvaa ezeroto i ~ij broj dostignuva{e do 18 vidovi, najzna~ajnite me|u niv kako krapot, somot, crvenoperkata i perkijata, zaedno so {tukata, pisata, lini{ot i belvicata, nekoga{ bea mnogubrojni vo ezeroto i so niv lesno se trguvalo. Drugite vidovi na ribi kako {to se jagulata, klenot, plati~eto, gambuzijata, {tipalkata, krku{kata i drugi, denes se retki i so status na za{titeni vidovi. Vo poslednite godini, zaradi pogre{no upravuvawe so ezeroto, se slu~uva dramati~no opa|awe na ribniot ulov i na brojot na vidovi ribi vo ezeroto.

"Murija {umite" pretstavuvaat `iveali{te na golem broj cica~i, vklu~itelno nevestulka, lisica, jazovec, zajak i stobolka. Dojranskiot region e isto taka `iveali{te na golem broj vle~ugi kako ribarkata, blatnata `elka, zeleniot gu{ter i polskiot gu{ter (Podarcis taurica) - koi se za{titeni vidovi na nivo na Evropa. Vodozemcite go pominuvaat svojot  `ivot me|u ezerskite vodi i bregot, kako {to e balkanskata ezerska `aba (Rana balcanica). Golem broj od niv se so status na za{titeni vidovi, kako balkanskata lukova  `aba i balkanskiot golem mrmorec, koj e najgolem pretstavnik od mrmorcite (Triturus) vo Grcija. Mekotelite, insektite i rak~iwata, isto taka pretstavuvaat zna~ajna alka vo lanecot na ishrana.

Ezeroto e dom i na mnogu akvati~ni insekti, koi se dvi`at na povr{inata na vodata ili pak se potopuvaat vo dlabo~inite. Pokraj bregot na ezeroto mnogu ~esto se sre}avaat brojni vidovi na vilinski kow~iwa. Na samiot ezerski breg ima pojas so {iro~ina od okolu 10-15 metri, koj e pokrien so mno{tvo prazni ~erupki od {kolkata Dreissenia polymorpha.
Pove}e

  Ezeroto i ~ovekot  

Pribli`no okolu 9,000 `iteli `iveat okolu ezeroto, zanimavaj}i se glavno so zemjodelie, ribarstvo i odgleduvawe na stoka. Naselenieto od regionot pominuva nekolku usponi i padovi po utvrduvaweto na granicite i nastanite koi sledat od Vtorata Svetska Vojna. Vo poslednite nekolku godini zabele`ano e malo podobruvawe na sostojbite.

Zemji{teto okolu ezeroto glavno se koristi za zemjodelie i napasuvawe na stoka, dodeka vo planinskata zona ima ograni~ena eksploatacija na {umite.  

  Opa|awe na nivoto na ezeroto   

Kon krajot na minatiot vek, vodniot balans t.e. odnosot pome|u vodata vo ezeroto koja se vnesuva i ispu{ta zapo~nuva da se poremetuva. Vo poslednite godini registrirano e kontinuirano opa|awe na povr{inskite i podzemnite vodi koi go hranat ezeroto, vodej}i kon generalno opa|awe na negovoto nivo. Od 1988 - 1992 godina presmetano e deka nivoto na vodata opadnalo za  2,5 metri, {to doveduva do redukcija na ribniot fond.
Pove}e

  Predlog merki za restavracija na Dojranskoto Ezero

Zemaj}i go vo predvid faktot deka granicata pome|u Republika Grcija i Republika Makedonija pominuva preku Dojranskoto Ezero, "Gulandris Prirodonau~en muzej, Gr~ki centar za vodni biotopi (EKBY)" i nevladinata organizacija "Dru{tvo za prou~uvawe i za{tita na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj na prirodnite ekosistemi (BIOEKO)", predlo`ija zaedni~ki dvegodi{en proekt pod naslov "Procenka na prirodnite i ekonomski vrednosti na Dojranskoto Ezero", finansiran od Gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, vo ramkite na Programata za bilateralna podr{ka na razvojot. Osnovnata cel na proektot e da se predlo`at merki za restavracija na prirodnite i ekonomski vrednosti na ezeroto. Kratok opis na predlo`enite merki e prezentiran vo tabelata koja sleduva.

 Predlog merki za restavracija na Dojranskoto Ezero:

Merka

Obrazlo`enie

Opis

Zabele{ka

Agrotehniki za za{tita na `ivotnata sredina

Navodnuvaweto vlijae na nivoto na vodata vo ezeroto, no ne vo obem vo koj se o~ekuva{e.

 

Duri i vo slu~aj voop{to da nema navodnuvawe vo slivnoto podra~je, nivoto na vodata pa|a sledej}i go istiot op{t trend registriran vo slu~aite na scenarijata so navodnuvawe. Ova poka`uva deka ezerskiot hidroperiod e glavno pod vlijanie na vkupnite uslovi na `ivotnata sredina (vrne`i i temperatura).

 

Pa sepak, implementacijata na agrotehniki za za{tita na `ivotnata sredina e mo`no da dovedat do poka~uvawe na nivoto na ezeroto do 40 cm.

 

Implementacija na agro-eko merka so cel da se reducira vkupnoto podra~je pod navodnuvawe.

 

Podigawe na javnata svest po odnos na tehniki za navodnuvawe koi ja {tedat vodata i obuka za zemjodelcite.

 

 

Opredeluvawe na eksperimentalni poliwa kade }e bidat primenuvani razli~ni tehniki za za{teda na voda.

 

Utvrduvawe na meteorolo{ka stanica za kolekcionirawe na podatoci i ponatamo{na presmetka za evapotranspiracijata vo kultiviranite podra~ja.

 

Detalno ispituvawe na mo`nosta za vnesuvawe na voda od drug voden resurs vo Dojranskoto ezero, preku izrabotka na Procenka za vlijanieto na `ivotnata sredina.

Za slivnoto podra~je na Dojranskoto Ezero treba da se primenat zna~ajni ograni~uvawa za kopawe na novi bunari za navodnuvawe

 

U{te pove}e, primenata na navodnuvawe "kapka po kapka" e prednost.

 

Tretman na otpadni vodi

Dojranskoto Ezero u{te vo minatoto e okarakterizirano kako prirodno eutrofno ezero. Me|utoa, recentnite slu~uvawa osobeno padot na nivoto na vodata kako rezultat na antropogeni vlijanija i prodol`en period na su{a, go zabrzaa procesot na ponatamo{na zgolemena eutrofikacija.

Izgradba ili kompletirawe na sistem na kanalizaciona mre`a i koristewe na ve{ta~ki vodni biotopi za tretman (pro~istuvawe) na otpadnite vodi.

 

Istra`uvawe i implementacija na tretiranite (pro~istenite) otpadni vodi za nivno povtorno koristewe za navodnuvawe.

 

Se odnesuva na site sela vo R. Grcija i R. Makedonija.

Monitoring na kvalitetot i kvantitetot na voda

Dobro dizajniran i funkcionalen monitoring sistem mo`e da poslu`i kako osnova za procenka na uspe{nosta/neuspe{nosta ili potrebata za alternativno re{enie na merkata za restavracija. Dopolnitelno na toa, opa|aweto na nivoto na vodata na Dojranskoto Ezero, zna~itelno vlijae vrz kvalitetot na fizi~ko-hemiskite karakteristiki i biolo{kite karakteristiki na vodata. Poradi toa, neophodno e potrebno da se vospostavi monitoring sistem koj }e obezbedi kontinuirani podatoci za dvete zemji.

 

Monitoringot }e bide sproveden na parametri koi se indikatori za biolo{kiot, hidromorfolo{kiot i fizi~ko-hemiskiot kvalitet na vodata, odnosno na onie parametri koi se najsenzitivni na pritisocite na koi e izlo`eno Dojranskoto Ezero, istovremeno zemaj}i gi predvid barawata na Evropskata Direktiva za Vodi (60/2000/EC).

 

Instalacija na avtomatski nivometar za povr{inskite i podzemnite vodi.

 

Postavuvawe na dva poliparametriski mera~i za kvalitetot na vodata (po eden za sekoja zemja) zaradi "in situ" procenka na kvalitetot na vodata.

 

Postavuvawe na avtomatski meteorolo{ki stanici, vklu~itelno i softver na bez`i~en transfer i obrabotka na podatoci od strana na dvete zemji.

 

 

Implementacija na monitoring programata za fizi~ko-hemiskite parametri na vodata i fitoplanktonot.

 

 

Studija za faunata na ribite na Dojranskoto Ezero

Prose~niot godi{en ulov na riba e opadnat od 529 toni vo 1946, do samo 25 toni vo 2002. Pokraj toa, vidoviot sostav na ribite vo ulovot kako i lokacijata na prirodnite mrestili{ta se izmeneti. Pokraj negativnoto vlijanie na faunata na ribite, padot na ulovot vo poslednite 40 godini predizvika i seriozni problemi vrz lokalnata ekonomija.

 

Studijata treba da ja elaborira sega{nata sostojba so ribnata fauna, fokusiraj}i se na komercijalnite vidovi na ribi.

 

 

Turisti~ki plan za upravuvawe, koncepcija i definirawe na prirodnite potencijali na Dojranskoto Ezero

Iako poslednite godini brojot na posetiteli (turisti) e vo porast, postojat limitirani "komercijalni" uslugi i infrastruktura, otsustvuvaat razli~ni zna~ajni objekti i ne se ostvaruva dobra ekonomska pridobivka za lokalnoto naselenie.

 

 

Vakvite uslugi i infrastruktura se razvivaat bez prethodno planirawe.

Turisti~ki plan za upravuvawe.

 

 

Koncepcija i utvrduvawe na prirodnite potencijali

 

 

 

  Pove}e informacii za Dojranskoto Ezero

 

Po~etna strana  |  Proekti za za{tita  Mapa na sajtot  |  Kontakt  |  VEB redaktor  |  EKBY, 2006  |